Dnevi so se začeli krajšati in vročina se je umaknila svežemu jesenskem zraku. Poleg sprememb vremena, pa lahko opazimo tudi nekaj razlik na svoji koži. Stopnja hidracije kože se spreminja z letnimi časi in številna kožna stanja so povezana s temperaturo in vlago.

Poleti se poveča potenje in količina izločenega sebuma iz žlez lojnic. Izpostavljenost močnemu soncu, morski ali klorirani vodi, poškoduje zaščitni maščobni sloj na koži in koža izgublja vlago. V jesenskem času se temperatura zraka ohlaja. Hladen zrak in veter negativno vplivata na kožo  in povzročata še bolj suho kožo. Pomemben dejavnik v jesenskem času je tudi sprememba temperature v notranjih prostorih, saj se zaradi ogrevanja vlažnost zraka v prostoru zniža. Kadar so spremembe temperature zelo hitre in smo jim izpostavljeni dlje časa, se koža ne zmore prilagoditi dovolj hitro in učinkovito, zato postane suha, razpokana in srbeča.

Suha in občutljiva koža je lahko tudi znak številnih kožnih obolenj, od alergijskih bolezni, kot je dermatitis do luskavice. Stanje teh kožnih boleznih se v jesenskih in zimskih mesecih običajno še dodatno poslabša. Zato moramo biti še toliko bolj pozorni na pravilno in pogostejšo nego.

Zimski ekcem

Zimski ekcem (asteatotični dermatitis) predvsem v zimskih mesecih prizadene tako otroke kot tudi odrasle, nastane zaradi izsušene in posledično vnete kože. Praviloma se pojavlja pri osebah s suho in občutljivo kožo, ki so dodatno izpostavljeni neugodnim okolijskim dejavnikom. Bolezen je pogostejša pri osebah z nagnjenjem k atopiji. Pojavi se kot izpuščaji in srbečica, ki se kažejo kot bledikasta in pordela oteklina, ki peče in zbada. Zimski ekcem se običajno pojavi, potem ko smo dlje časa izpostavljeni nizkim temperaturam in se nato ogrejemo. Takrat koža pordi in oteče, srbečica pa je lahko tudi tako močna, da predstavlja oviro pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti. Koža lahko na prizadetih mestih tudi popoka.

Luskavica

Luskavica ali psoriaza je kronična dedna bolezen. Prepoznamo jo po značilnem vnetju in prehitrem razmnoževanju celic vrhnjice, ki se nato kopičijo na površini kože kot bolj ali manj debele obloge v obliki lusk belkasto-srebrne barve. Prizadene lahko vsak del kože, tudi lasišče in nohte. Večina bolnikov ima luskavico v ploskvah. Te se pojavljajo v lasišču, predvsem v zatilju, po kolenih in komolcih, na križu, podlakteh… Koža je na teh delih v okroglih žariščih, velikih od nekaj milimetrov do nekaj centimetrov, pordela, zadebeljena, pokrita s sivo-srebrno lusko. Ne boli in le redko srbi.

 

Dermatitis

Dermatitis je splošen izraz, ki opisuje vnetje kože. Lahko ima več vzrokov in se pojavlja v več oblikah. Navadno gre za izsušeno, srbečo, pordelo, oteklo kožo z izpuščaji. Koža z dermatitisom lahko ima pri kratkotrajnem dermatitisu mehurčke (bunčice), pri dolgotrajnem dermatitisu pa se razvijejo ploščate papule oziroma lihenacije. Primeri dermatitisa so: atopijski dermatitis, alergijski kontaktni dermatitis, iritativni kontaktni dermatitis, seboroični dermatitis, zastojni (hipostatični) dermatitis, numularni dermatitis.

Kako si lahko pomagamo v primeru suhe in razpokane kože v hladnejših dneh? 

Najprej moramo poskrbeti, da odstranimo sprožilce, ki spodbudijo nastanek težav. Izključimo alergogene ali dražilne dejavnike iz hrane, prostora, čistilna sredstva in poskrbimo za dovolj spanja in zdrav življenjski slog.

Poskrbimo, da zrak v prostorih ni suh. Uporabimo vlažilnike zraka ali na radiator položimo posodo z vodo ali mokro brisačo.

Kožo umivamo z mlačno ali toplo vodo. Uporabimo posebna sredstva za umivanje, ki jih imenujemo sintetični detergenti ali sindeti, ki so zelo nežna do kože in je čezmerno ne izsušijo.

Na prostem kožo zaščitimo pred mrazom in vetrom z ustreznimi oblačili in rokavicami.

Pomagamo si z uporabo ustreznih izdelkov za telo:

  • poskrbimo za dodatek maščobne faze v obliki negovalne emulzije ali kapljice rastlinskega olja, ki koži zagotoviti primerno zaščito in elastičnost ter lažjo obnovo prizadete površine;
  • izdelki z aktivnim kisikom poskrbijo za oskrbo kože s kisikom, delujejo blago antiseptično, prizadeto mesto pa oksigenira, neguje in čisti;
  • za vlaženje kože s hialuronsko kislino, pantenolom, Aloe vera,  3 do 10% ureo …
  • z ioniziranim srebrom, ki deluje protivnetno in protimikrobno;
  • rastlinski izvlečki s protivnetnimi lastnostmi, kot jih imata kamilica ali ognjič;

Aktivne kisikove spojine v kombinaciji z ionskim srebrom, hialuronsko kislino in Aloe vero so izbor za vlaženje in blaženje srbenja, rdečice in suhosti kože. OXILVER Skin  raztopina ali gel pokrbita za obnovo in oskrbo kože s kisikom, delujeta blago antiseptično, prizadeto mesto pa oksigenirata, negujeta in čistita. Hialuronska kislinain Aloe vera doprineseta k intenzivnemu vlaženju, večji prožnosti, napetosti in gladkosti kože.

OXILVER Skin raztopino v pršilu uporabljamo zlasti na večjih površinah kože, OXILVER gel pa na manjših oz. točkastih površinah kože (obraz…).  V primeru izredno izsušene, razdražene kože se priporoča predhodni nanos lahke negovalne emulzije ali kapljice rastlinskega olja, ki koži zagotovita primerno zaščito in elastičnost.